Prvi vtis po vožnji z BMW R1250GS – ali je še vedno ultimativni avanturistični potovalnik?

Z BMW GS serijo imam že vrsto let en tak poseben odnos. Po eni strani jih sanjam in se slinim ob gledanju idiličnih popotniških fotografij, ki jih je splet poln. Verjetno gre že kar za podzavestno asociacijo z motociklističnimi potovanji in avanturami, da ob pogledu za GS-a, še posebej Adventurja kar zaščemi moja avanturistična žilica. Pa ob branju primerjalnih testov, kjer vedno zasedejo najvišje stopničke. Najboljši, najudobnejši, najbolj vsestranski, gospod oh in sploh popolnež. Zadnja leta je pravzaprav tudi za pogledat soliden, ni več samo za izbrane okuse s toplimi spomini na R2D2 iz Vojnih zvezd. 🙂

Po drugi strani se mi zdi grozovito precenjen in preprosto prepogost na cestah, še posebej ko se zapelješ v tujino. 90% vseh motorjev, ki jih srečuješ predstavljajo GS-i. Malodane kot Yugeci iz časov, ko se drugega ni dobilo. Bi ga človek moral že malo unikatno našemiti, da ga sploh najde na parkirišču. No in potem je še razdvojen občutek, ko se človek z njim zapelje, o čemer pa se bom razpisal malce na širše v nadaljevanju.

10 let in 70.000 km druženja z Moto Guzzi Stelvio 1200 NTX

Sezone je konec, Jelko in Janez sta nas tako ali tako notri zaprla, pa je napočil čas, da strnem izkušnje zadnjih 10 let druženja z našo Guzzo. Morda komu pride prav tale zapis, za lažjo predstavo kaj prinese s seboj lastništvo Moto Guzzija in ali je res tak bav bav imeti tako redek motor, ki je pri nas popolnoma prezrte znamke. Tokrat bo bolj poudarek na stroških, težavah in naši izkušnji lastništva. Na koncu pa še bolj splošen, oseben vtis motocikla samega. Kratek odgovor za tiste z nezmožnostjo koncentracije daljše od twitta ali dveh je, da je Moto Guzzi čisto ok in sploh ni bistveno drugače od lastništva nekega japonca ali bavarca. Ne v stroških in ne v zanesljivosti. Pri vsakem lahko gre kaj narobe, vsakega je potrebno redno vzdrževati, večino časa pa večina motociklov deluje brez večjih problemov. Če vam torej ob katerem Guzziju zapoje duša, kar pogumno v nakup. Ne bo vam žal! Več pa v nadaljevanju.

Izlet do starega vojaškega letališča Željava

Vsake toliko časa človeku kar nekako zmanjka idej, kam se zapeljati za kakšen dan ali dva. Ena od takšnih zanimivih destinacij je tudi staro vojaško letališče Željava v Bosni in Hercegovini.

Moto Guzzi V85 TT – nadomestilo za Stelvio?

Letos (2019) je Moto Guzzi predstavil popolnoma nov model, ki je nekakšen mešanček med potovalno enduro in retro nagcem. Model, ki ima resen potencial, da povzdigne Guzzi na višji nivo priljubljenosti pri kupcih, kjer je po krivem prepogosto spregledan. Ob pogledu na prve fotografije, ki so zaokrožile po spletu, sem bil skeptičen, zelo skeptičen ampak dejstvo je, Guzzi že dolgo ne dela grdih motorjev. Italijani pač znajo. In komaj sem čakal, da ga vidim v živo in preizkusim. Tale zapis je kratek vtis s tega srečanja in moje razmišljanje o tem, če bi V85 TT lahko nadomestil moj Moto Guzzi Stelvio 1200 NTX. 

Ali res potrebujete BMW R1200GS za potovanja ali se da z motorjem potovati tudi za desetino te cene?

Včasih so se samo zelo redki posebneži odpravili naokoli na motorjih, taki pravi svetovni popotniki. Ljudje so se jim smejali, jih gledali postrani ali pa morda zavidali svobodo, ki je kar sijala od njih. V spomin se prikradejo prizori zaraščenih dedcev, v razcapanih oblačilih in zdelanih, umazanih motorjih, s pregovornimi muhami v bradi in prtljago navezano na motor, kot so včasih natovorili kobile. Te dni pa je situacija drugačna. Motociklizem je bolj sprejemljiv, vse skupaj pa je postalo mnogo bolj dostopno in modno osveščeno. Motorji se svetijo, oblačila pa so brez pikice umazanije, seveda skrbno usklajena.

Recimo, da je tudi vas ali pa anonimnega motorističnega navdušenca zagrabila popotniška žilica in sedaj ves navdušen bere bloge, potopise in konzumira vse možno na temo motociklističnih potovanj v želji, da se jih čimprej tudi sam loti. In recimo, da ta popotnik ni šejkov sin, ne dela na vladi, ni direktor svojega podjetja ampak “navaden smrtnik” z neko povprečno ali celo podpovprečno plačo, karkoli že to pomeni. Matematika se prične pri nabavi motocikla in nato opreme, potem pa šele pridemo do samih avantur.

Koliko sedaj ta hec stane? Ali lahko tudi za majhen denar dobimo motocikel, ki nas bo kilometre in kilometre navduševal na naših popotovanjih? Kaj to pomeni za mlade motoriste, ki so šele na začetku svoje karierne poti? Bodo motoristična potovanja ostala zgolj mokre sanje ali so lahko resničnost že danes? Ali je vstopnina v svet avanturističnega motociklizma res 20 jurjev za motor in 3 jurje za opremo, še preden smo zapeljali naše novo kljuse iz garaže? Ali se da tudi ceneje, mnogo ceneje?

Korzika z motorjem

Korzika, Korzika, Korzika, samo še o Korziki sem poslušal zadnje čase. Kako je lepa, narava in ovinki, pa prašički sredi ceste! To preprosto moraš doživeti, so rekli. Ja, dobro no, pa smo šli pogledat, če je res vredna vse te hvale. In, ali je?

Kratek odgovor je DA in NE. Dovolite, da razložim.

Grčija z motorjem 5 – otoki (Lefkada in Kefalonija)

Pa smo se prebili še do turistično najbolj obljudenih koncev Grčije, njenih otokov. Z motorjem se načeloma slednjih izogibam, ker se na manjših otokih počutim, kot svobode vajena zver v ujetništvu – preprosto omejeno, saj si na večini teh manjših otokov okoli in okoli otočka znotraj enega dne, sam pa najbolj uživam na odprtih cestah in stotinah kilometrov prevoženih v enem dnevu. Zakaj sva se tokrat torej odločila za skok na otoke?

Grčija z motorjem 4 – celinska avantura, južni del

Potovanje po Grčiji nadaljujemo na jugu države, v mestecu Gythio. Kot že omenjeno mi je to malo mestece na drugem koncu Evrope še posebej pri srcu in je že drugič služilo, kot najina postojanka v tem koncu. Gre za simpatično mestece z neskončno peščeno plažo, slikovitim svetilnikom, dobro gostinsko ponudbo, prijaznimi domačini in je odlična izhodiščna točka za krajše izlete po okoliških krajih.

Grčija z motorjem 3 – celinska avantura, osrednji del

Na najinem prvem potovanju po Grčiji sva iz okolice Patrasa, z izjemo kratkega ogleda ob poti, v bistvu samo “žgala” skozi ta del do mesteca Gythio na jugu, o katerem se bom več razpisal v naslednje postu, saj je našel prav posebno mesto v mojem srcu. Na drugem potovanju, kjer sva napadla centralni del iz smeri Kefalonije, pa sva se ustavila še v Olimpiji in nadoknadila pomanjkanje ogledov starodavne Grčije s prve poti.

Grčija z motorjem 2 – celinska avantura, severni del

 

Grčija je zelo raznolika država in tukaj lahko vsak motorist oz. popotnik najde nekaj za svojo dušo, oči in želodček. Od sanjskih plaž, idiličnih obmorskih mestec, pa vse do zavitih prelazov, zasneženih gora in večjih mest. Z motorjem bi se slednjim sicer raje izognil, vse ostalo pa je v Grčiji naravnost sanjsko.

Najina prva pot po Grčiji je bila kratka, hitra in izključno celinska. To je bilo leta 2017 in moj spomin je sedaj že malce pomešan z letošnjo 2019 turco, pa vendar jo je vredno vsaj malce opisati. S trajektom vred je trajala 9 dni, od tega sva bila v sami Grčiji zgolj 6 dni, kar je po pravici povedano premalo časa. Je izvedljivo, kot boste videli, vendar bi nekaj dodatnih dni še kako prišlo prav. Če ne drugega zato, ker bi si želela na določenih lokacijah malce podaljšati obisk.

Grčija z motorjem 1 – kako priti do Grčije

Za vse tiste, ki si z motorjem želite in “upate” iti malce dlje, kot do naše obale na kofe, je Grčija obvezna turca. Sam sem jo z motorjem obiskal dvakrat, prvič je bila pot vezana bolj na celino, drugič bolj na otoke, obe turi pa sta bili naravnost čudoviti. Ker je za tole pot potrebno kar malce več besedila, bom te potopise malce razdelil. Saj vsi vemo, kako je danes z našo sposobnostjo koncentriranja. 🙂

Kje začeti? Hm, dajmo z dilemo ali se peljati do Grčije po cesti preko Balkana ali pa se zapeljati do Benetk in sesti za 24 ur ali še malce dlje na trajekt in priti na njeno mejo spočit in poln entuziazma po spoznavanju novega okolja?

Peljati Stelvio na Stelvio oz moto izlet po Dolomitih

Tale zgodba se začne s trenutkom, ko je prišel Moto Guzzi Stelvio k hiši in sicer takrat se je pisalo leto gospodovo 2010. Ravno takrat enkrat so seveda tudi Top Gearovci objavljali svoj seznam najlepših cest in uvrstili Stelvio na vrh seznama. Povezava je preočitna, da ne bi zbodla ideje in od takrat dalje sem čakal na trenutek, da Stelvio spozna cesto oz prelaz po katerem je poimenovan. Da, celih, nemogočih 9 let je trajalo, pa pravzaprav ne vem zakaj točno. Mislim, da so me preprosto prestrašili s kvazi dejstvi, da se na Dolomite in v Alpe hodi samo poleti. Nakar sledi ugotovitev, da je takrat vse polno turistov in da je malodane nemogoče uskladiti termin dopusta, vreme in finance.

Vikend izlet na Grossglockner z motociklom

Vroče vreme, osamljen motor in nekaj prostih dni – le kam naj se motorist odpravi v teh vročih dneh? Na morje k sosedom, na 35 stopinj in trume turistov, ki se svaljkajo pod soncem? Ne hvala! Zame velja pravilo – ko je toplo se odpravi na hladno, ko je hladno se odpravi na toplo. Obmorske destinacije so torej rezervirane za obdobja pred in po glavni sezoni. Jug torej odpade, pa gremo na sever. Ko že iščemo ohladitev v teh pasjih dneh, se nič ne sliši bolj osvežujočega kot obisk ledenika in Grossglockner (Veliki Klek) je definitivno ena najlepših vikend destinacij daleč naokoli. Z veseljem bi jo lahko ponavljal vsako leto. Kot skok čez “Jadranko” na primer, le da so namesto pečin tukaj gore in namesto morja, jezera. No, pa namesto “visoko letečih” Hrvatov tukaj srečujemo našemljene visokogorce v zabavnih opravah.

1. majski motoristični skok do Črne gore, 2. del

Od Dubrovnika do mejnega prehoda je zelo kratka pot, na meji pa že prvo presenečenje, ki to ne bi smelo biti. Za prestop meje je potrebna zelena karta, kar je jasno, težava pa nastane če slednjo pozabiš doma. Po kratkem pregovarjanju le ugotovim, da bo potrebno v sosednjo stavbo po njihovo verzijo zelene karte. Tam hitro opazim, da nisem edini tepček, ki se je na pot opravil brez nje. Prijeten možakar, ki zaračunava to zeleno karto s ponosom odgovori na vprašanja, če lahko plačam z evri: »Pa dečki, mi smo imali eure prije nego vi!«. 10 € kasneje in že smo na poti. Ves čas nas spremlja rahel dež ampak ne dovolj, da bi se splačalo oblačiti v dežne kombinezone. Morda bi veljalo opozoriti na tej točki, da je asfalt na tem mejnem prehodu neverjetno gladek in da že pri majhnih hitrostih gume nevarno odrsavajo (pri zaviranju in pospeševanju). Previdnost torej ne bo odveč.

1. majski motoristični skok do Črne gore, 1. del

Končno lahko zopet po dolgem času zapišem nekaj novih vtisov s poti. Pavza je bila predolga in moja popotniška žilica že kar prekipeva od zanemarjenosti. Tokrat je bila na vrsti Črna gora, pravzaprav zgolj južni del Črne gore. Severni del pride zaradi časovnih omejitev na vrsto naslednjič.

Honda VFR1200X Crosstourer – vtisi po testni vožnji

Danes sem imel priložnost preizkusiti motocikel, ki je še sam zase ne ve, kaj točno naj bi bil in komu je namenjen. Hondina sestavljanka, ki sliši na ime VFR1200X Crosstourer je pravi mali mešanček s krizo identitete. Agregat ima športne korenine, ki jih ne more skriti, podvozje je zibajoče se mehko in bi utegnilo biti doma na kakšni potovalni enduri, položaj je udoben in pokončen, armaturna plošča oz. žalosten nadomestek zanjo, pa je pobran s formule 1. Sliši se precej klaverno, kako pa se obnese v praksi?

Enodnevni izlet na Krk z motorjem

Začetek sezone in tečaj varne vožnje

Letos sem motoristično sezono začel, tako kot je treba – s tečajem varne vožnje. Obisk tečaja varne vožnje je bilo zelo prijetno darilo in ugotovil sem, da je zadeva še kako koristna in obenem tudi zabavna. Da, zabavna, ne boste verjeli!

 

Anketa – test motocikla Moto guzzi Stelvio NTX

Pred časom sem spisal dva kratka sestavka na temo motocikla znamke Moto guzzi in bi želel vaš feedback (anketa je namenjena zgolj za mojo orientacijo). Oba sta napisana v bolj doživetem (eden sicer bolj kot drug) in ne tehničnem stilu, saj je bilo to tudi željeno s strani “naročnika”. Predpostavka je namreč bila, da bralci raje berete tovrstne tekste, saj ste se strogo tehničnih iz ostalih medijev, že rahlo najedli. Se strinjate s tem?

Mangart, Brda in Kras…vikend izlet po zahodni Sloveniji

Zopet je nastopil čas, da prevetrim svojega jeklenega konjička in tokrat nas je pot zanesla po Sloveniji. Natančneje iz Celja, preko Vršiča do Mangarta, nato do Goriških Brd, nazaj pa preko krasa, Cerknice in Rakitne v Celje. Poudarek pa je bil na Goriških Brdih, kjer smo tudi dvakrat prenočili.

Bosna ponosna…nadaljevanje potepanja po Balkanu z motorji

Menim, da si Bosna zasluži poseben post, saj je na meni pustila dokaj močne vtise, kljub zelo omejenem času, ki sem ga tam preživel.

Po Jadranki do Dubrovnika in nazaj čez Bosno

Starša sta obeležila 30 letnico poroke in si zaželela, da ponovno obiščeta kraj poročnega potovanja, Dubrovnik. Ta je bil tudi na mojem seznamu že dlje časa čakajoč, da ga z motorjem »osvojim« in tako je padla odločitev, konec Julija gremo po Jadranski magistrali do Dubrovnika in nazaj čez Bosno. Z motorji seveda.

Blatno jezero – Balaton (vikend izlet)

Bližal se je lep vikend in priložnost, da zopet odpeljem nekam, kjer še nisem bil. Del družbe se je odpravil v Balaton in z drago sva sklenila, da se jim dan kasneje pridruživa. Cilj – Balaton, natančneje: Badascony.

Zakaj se sploh voziti z motociklom?

Racionalne razlage, zakaj sedemo na motor nekako ne najdem. Vse so bolj ali manj emocionalne narave. Razen seveda, če je motocikel naše edino prevozno sredstvo, potem je vzrok za vožnjo jasen kot beli dan – da pridemo od točke A do točke B. Pri 90% motoristov pa so razlogi popolnoma drugačni. Večinoma nam ni potrebno priti tja, kamor se odpravljamo in če si priznamo, večino časa delamo kroge in dostikrat uberemo najdaljšo možno pot. Pregovorno torej: motocikel je namenjen vožnji od točke A, preko točke B in C, pa morda še enkrat B in nazaj v A. Primer: danes gremo v Ljubljano ampak gremo iz Celja, preko Novega mesta do Ljubljane, nazaj pa preko Tohinjske doline :). Stran vržen čas, energija in bencin pravite?

Sonček je tra la la in mene kliče cesta!

Ni potrebno prav veliko, da se v motoristu prebudi žilica za cesto, želja po premagovanju razdalj na svojem dvokolesniku in občutku svobode, ki ga ob tem čutimo. Že malce sonca, ki pokuka izza oblakov ali pa morda zvok motocikla v daljavi in že se nam “dogaja”. Začutimo notranji nemir in postajamo nervozni. Nič nam ne ugaja, ne moremo biti pri miru, znotraj nas naravnost vre. To so občutki, ki jih je težko opisati a jih vsi motoristi poznamo.