Osebno nisem pretiran ljubitelj zime. Nizke temperature, kratki dnevi in vsesplošno depresivno ozračje, mi niso najbolj po godu. Pogrešam izlete, posedanje na sončku in svoj motocikel. Vse to pa se spremeni, ko zapade prvi sneg. Kot, da bi zopet imel 10 let, se v meni prebudi “notranji otrok” in že sem pripravljen na neracionalne oslarije. In ne, s tem ne merim na obmetavanje s snežnimi kepami, delanje snežakov ali valjanje po snegu. Moj notranji otrok diha bencinske hlape.
Ker so me vremenarji popolnoma razvneli z obljubami po snegu, ki ga “v dolini” ni in ni bilo, sem se odpravil malce višje, na Roglo. Snega je bilo kar precej, veselja pri igranju pa vsaj še dva krat toliko. Pogrešam LSD (ne drogo ampak “Limited slip differential” oz. mehansko zaporo diferenciala; po domače: špero) in malček več moči, čeprav na snegu je celo teh nekaj konjev pod havbo dokaj živahnih in igrivih.
Neracionalno? Absolutno.
Zabavno? Neizmerno!
Prevozno sredstvo: moj zvesti štirikolesni konjiček BMW 318i Touring E36
Mnogi se (neupravičeno) bojijo kombinacije snega in zadnjega pogona, jaz pa jo naravnost ljubim! Eden redkih razlogov, zakaj še vedno tuhtam, če bi res rad preživel celo zimo v tujini, nekje na toplem.
Vzpon na Roglo (priporočam ogled v verziji 720p HD):
Spust iz Rogle:
Lp
Bluzator